Prvi prostor za kulturno udejstvovanje trboveljskega prebivalstva je bil Rudarski dom, požgan med spopadi trboveljskih delavcev s fašistično Orjuno. Ob njem stoji mlajši, a veliko večji kulturni hram, Delavski dom, ki je še danes center kulturne dejavnosti v Trbovljah. Zgrajen je bil leta 1956, po načrtih arhitekta Marka Župančiča in je bil v tistem času eden od simbolov življenja v novem družbenem sistemu. Pročelje ob stopnišču krasi mozaik akademskega kiparja Marija Preglja, ki prikazuje življenje v Trbovljah skozi čas. Za delo je avtor prejel Prešernovo nagrado, najvišjo državno nagrado za dosežke v kulturi. Z gledališko in kino dvorano, dvema manjšima dvoranama, dvema galerijama, veliko avlo in številnimi vadbenimi prostori ponuja Delavski dom možnosti za izvedbo najširšega spektra umetniških uprizoritev, v zadnjem desetletju se je uveljavil kot eden od centrov novomedijske kulture v Sloveniji in svetu. Kletni prostori gostijo novomedijsko muzejsko postavitev Virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki skozi sodobno tehnologijo predstavlja vlogo rudarstva v razvoju lokalne skupnosti in omogoča bolj osebno doživetje delovnega okolja rudarja.