Rudarske kolonije so trboveljska značilnost in posebnost v srednjeevropskem prostoru. Njihova številčnost in koncentracija govorita o velikanskem pomenu rudnika in rudarstva, ki sta 200 let krojila podobo regije. Z oblikovnega vidika so kolonije zanimive kot najemniška arhitektura, z etnološkega pa kot dokument svojstvenega načina življenja.
Etnološka pot predstavlja kolonije kot kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega življenja in dela od približno 1890 naprej.
Pot je zastavljena po krajši ali daljši trasi. Celotna dolžina poti, ki povezuje šest različnih tipov kolonij, je približno 3 km, potreben čas za ogled pa 1,5 do 2 uri. Krajša pešpot je dolga okrog 1,5 km.
