1. PRISTNOST IN ISKRENOST

Mnogi obiskovalci so navdušeni nad tem, da je v Trbovljah še moč doživeti pristno in avtentično izkušnjo. S tem mislimo na naravno pristnost, kot tudi pristnost lokalnih prebivalcev. ”Trbouci” so namreč brez dlake na jeziku in vam bodo direktno povedali, če jim kaj ne ustreza. So pa hkrati tudi izjemno prijazni ter gostoljubni in bodo poskrbeli, da se boste v Trbovljah počutili kot doma.

2. ZELENA OKOLICA

Če še kdo misli, da v Trbovljah vlada sivina, se precej moti. Naše mesto namreč obdajajo hribi in zelene površine iz vseh smeri. Delež območij NATURE 2000 je v Občini Trbovlje kar 39 %, kar pomeni, da zelenja ne manjka. Obkrožata nas tudi dva krajinska parka in sicer Krajinski park Kum in Mrzlica.

3. NOVOMEDIJSKO MESTO

Mesto zaznamovano z industrijo, sedaj išče priložnosti v tehnologiji in novih medijih. V javnosti najbolj prepoznaven dogodek s tega področja je vsakoletni festival novomedijske umetnosti Speculum Artium, ki je že gostil ugledna imena tako s področja visoke tehnologije (Hiroshi Ishiguro, Honda Robotics), kot umetnikov ki se pri svojem ustvarjanju poslužujejo le-te (npr. Stelarc). Omeniti velja tudi festival umetniškega videa Digitalbigscreen, ki predstavlja izbrane video izdelke na velikem projekcijskem platnu kino dvorane. Skozi vse leto Nova galerija Delavskega doma predstavlja javnosti nove projekte s področja novomedijskih kulturnih vsebin.

4. MESTO KULTURE

Trboveljske korenine imajo številni znani glasbeniki in kulturniki. Med njimi so to Laibach, zasedba Hiša, Red five point star, evrovizijska predstavnica in igralka Tanja Ribič. Od tu je tudi vrhunska umetniško-plesna zasedba En knap, večkrat nagrajena Delavska godba Trbovlje, ki nastopa že več kot 100 let in seveda pesnik in pisatelj Tone Seliškar z deli kot so: Bratovščina Sinjega galeba, zbirka Trbovlje, roman Tržaška cesta. V Trbovljah je ustvarjal tudi domačin Janez Knez, pobudnik vsakoletnega delovnega srečanja slikarjev Ex-tempore Art Kum. Pročelje stavbe Delavskega doma Trbovlje, krasi mozaik kiparja Marija Preglja, za katerega je avtor leta 1958 prejel Prešernovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke v kulturi.

5. ŠPORTNE AKTIVNOSTI

Ljubitelji športa boste v sedem kilometrov dolgi dolini in njeni okolici gotovo našli kaj zase. Strmo hribovje je poleg planinarjenja več kot primerno tudi za spust z gorskimi kolesi, saj omogoča visoke hitrosti, premagovanje naravnih ovir in dolge skoke. Najvztrajnejši planinci se lahko podate na ”zasavski Triglav” Kum, kjer vas tri ure hoda nagradijo s prečudovitim razgledom vse do Triglava, Pohorja in do Snežnika.